Varstvo pri delu
PREVENTIVA ↔ KURATIVA
- preprečevanje nezgod - odpravljanje posledic
nevarnosti
-
učimo se na napakah drugih
Delo – je namenjeno zadovoljevanju
življenskih potreb (denar, hrana...)
Pri delu je človek zadovoljen le,
če ga opravlja zdrav, v zdravem in varnem delovnem okolju.
Kaj zajema sistem VPD?
Varstvo pri delu je sistem, ki zajema
med seboj povezane dejavnike:
To so:
-
tehnični
dejavniki > Tehniško – tehnološki (stroji – kako in s čem narediti)
-
tehnološki
dejavniki ↑
-
vzgojni dejavniki > Vzgojno
– izobraževalni (več jih je)
-
izobraževalni
dejavniki ↑
-
pravni dejavniki
> pravice delavca in delodajalca
-
socialni dejavniki
In drugi, med katerimi je
najpomembnejši človek s svojimi značilnostmi (psihičnimi in
psihofizičnimi), medčloveškimi odnosi in organizacija dela.
Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za
varno delo:
-
želja po delu
-
znanje
-
moč (duševna,
telesna,...)
V Sloveniji:
-
1883: že delovale
inšpekcije dela, ustanovljene po Avstro-ogrskih zakonih
-
1921: inšpekcija dela
uvedena (v okviru Jugoslavije), izšla:
o
Zakon o varstvu
delavcev
o
Zakon o
zavarovanju delavcev
V praksi uvajanje preventive
(prepšrečevanje nezgod)
-
1946: izšli prvi
pravilniki o higijensko – tehničnih ukrepih VPD
-
1965: zahteva za A
– test (CE)
Mednarodne organizacije, ki s standardi
urejajo varnost:
-
ISO
-
IEC
-
ITV – T
(telekomunikacija)
Zgodovinski razvoj
-
Stari testament:
»... če
delaš novo hišo, napravi ograjo okoli strehe, da ne boš krivec, če kdo
pade s strehe«
-
Hipokrit (400 let
pr. N. Št.)
Pri delu
obrtnikov in umetnikov prihaja do zdravstvenih okvar – poklicne bolezni
-
Okoli leta 1300 –
prva poročila o VPD (kaj, komu, zakaj); delovna sila: bajtarji
-
1746: holandski
zlatar izdelal naprstnik, ki varuje prste pri šivanju
-
1802: britanski
parlament sprejel zakon, ki je omejil delovni čas otrok na 12h dnevno. Ker
ni bilo nadzora, je parlament leta
-
1830 uvedel nadzor –
inšpekcija. Predpišejo tudi varovalne naprave na strojih in prijavljanje
nesreč
-
1844: v Nemčiji
uvedejo obvezno nezgodno zavarovanje delavcev (zavarovalnica - odškodnine)
-
1900:
ustanovljeno mednarodno združenje za pravno varstvo oseb na delovnih mestih. Po
njeni zaslugi leta 1905, 1906 sprejeti prvi mednarodni konvenciji (sporazum):
o
o prepovedi
uporabe belega fosforja (posebej v kemični industriji)
o
o prepovedi
nočnega dela žensk (družina v ospredje)
-
1919: v Parizu
ustanovljena Mednarodna organizacija dela (danes je v Ženevi). Sprejema
priporočila, izdaja revije in druge publikacija o VPD.
Kateri so cilji VPD?
-
humanizacija dela
(delo prilagojeno človeku, varnost pod ekonomičnostjo)
-
preprečevanje
nesreč pri delu (predpisi, izobraževanje)
-
preprečevanje
gospodarskih in družbenih izgub (preprečevanje škode pred optimiranjem
tehnološko – industrijskih koristi /cena in posledica za čoveka/)
UBITI, NE, POMILOSTITI!
Pravna ureditev VPD
Slovenski pravni viri:
-
državni (ustava, zakoni,
podzakonski akt)
-
pogodbeni (izvršilni
predpisi)
K1* Zakon o varnosti in zdravju pri
delu
K2* Pravilnik o VPD
Katere osebe uživajo pravice iz VPD?
So zavarovane za primer poškodbe pri
delu in poklicne bolezni po predpisih o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju. To so:
-
delavci, ki so sklenili
delovno razmerje
-
kmetje, ki jim je ta
dejavnost edina (pravic so deležni tudi njihovi nezaposleni člani
gospodinjstev)
-
vrhunski športniki, ki so člani telesno kulturnih organizacij
o
udeleženci v
izobraževanju:
§
pri
praktičnem pouku
§
pri proizvodnjem
delu
§
pri delovni praksi
§
na strokovnih
ekskurzijah
|
Kdaj je zagotovljeno VPD? VPD je
zagotovljeno, če delavci v kakršni koli organizacijski obliki IZVAJAJO predpisana tehnična,
zdravstvena, socialna, vzgojna in varstvena navodila; UPOŠTEVAJO
normative, standarde in tehnične predpise;
UPORABLJAJO predpisane varstvene
priprave in naprave, pri
opravljanju svojega dela, katerega opravljajo ob ustrezni pazljivosti,
strokovnosti in delovni sposobnosti. |
OVS – osebna varovalna sredstva
ZVZD
(Zakon o varnosti in zdravju pri delu)
-
določa
pravice in dolžnosti delavcev in delodajalcev v zvezi z varnim delom ter ukrepi
za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.
Pravice ↔ Dolžnosti
Pojmi:
-
delavec je oseba, ki pri
delodajalcu opravlja na podlagi pogodbe o zaposlitvi
-
delodajalec je oseba,
ki na podlagi pogodbe o zaposlitvi zaposljuje delavce
-
delovno mesto je prostor
namenjen za izvajanje dela in je pod nadzorstvom delodajalca. To so lahko
zgradbe, začasna ali premična delovišča
-
delovno okolje je prostor,
v katerem se izvaja delo in vključuje delovna mesta, delovne razmere,
socialne odnose in druge vplive zunanjega okolja (klima,...
-
sredstva za delo; so namenjena za opravljanje dela:
- stroji, naprave, orodja
- snovi in pripravki
(tlačenka)
- sredstva in oprema za osebno
varnost (čepki za ušesa,...)
- nevarna snov: je tista snov, ki lahko povzroči poškodbe ali zdravstvene okvare
- izjava o varnosti; je listina, ki
vsebuje opis delovnega procesa z oceno tveganja za poškodbe in zdravstvene okvare ter
določa varnostne ukrepe
izdela Pooblaščenec za VPD
sprejme
Delodajalec
- dolžnost
izvaja Delavci – pravica
- Pooblaščenec za VPD je strokovno
usposobljena oseba, kateri delodajalec zaupa opravljanje strokovnih nalog VPD
- Pooblaščeni zdravnik je zdravnik
specialist s področja medicine dela, kateremu delodajalec zaupa
opravljanje strokovnih nalog zdravstvenega VPD
Osebna varovalna sredstva
-
delodajalec
-
pooblaščenec za VPD
-
pooblaščeni zdravnik (medicina dela)
- delavec
Obveznosti/dolžnosti delodajalca
-
izdela in sprejme
izjavo o varnosti v pisni obliki
-
zagotavlja varnost
in zdravje pri delu, tako da:
o
zaupa upravljanje
strokovnih nalog strokovnim delavcem (pooblaščenec za VPD, zdravnik
specialist medicine dela)
o
sprejme ukrepe za
zagotavljanje požarnega varstva, prve pomoči in evakuacije
o
pri uvajanju novih
tehnologij in sredstev za delo, izda navodila za varno delo in zagotovi
usposabljanje delavcev
o
zagotavlja
delavcem OVS
o
zagotavlja
periodične preizkuse delovnega okolja in preglede delovne opreme
o
zagotavlja
zdravstvene preglede delavcev
o
sme dati nevarno
snov v uporabo samo, če je opremljena z listino v slovenskem jeziku in so
navedeni varnostno – tehnični podatki
o
obvešča
inšpektorje dela o začetku del z novimi stroji, v novem delovnem okolju in
o poškodbah pri delu
o
omogoča
delavcem in njihovim predstavnikom sodelovanje pri obravnavi vprašanj varnosti
in zdravju pri delu (na osnovi izkušenj)
Pravice in dolžnosti delavcev
Razdelimo v
3 skupine:
1)
Seznaniti z
varstvenimi ukrepi in ukrepi zdravstvenega varstva
2)
Usposobiti se za
izvajanje teh ukrepov
3)
Dajati strokovnem
delavcem in pooblaščenem zdravniku pripombe, predloge, obvestila
Pravice delavcev
1)
ODKLONI DELO
-
če ni
obveščen o vseh nevarnostih
-
če ni
zdravstveno pregledan
-
če mu grozi
neposredna nevarnost, ker niso bili izvedeni vsi predpisani ukrepi in ima pravico zahtevati, da se nevarnosti odpravijo
-
če dela
več kot polni delovni čas oziroma ponoči ter bi mu po mnenju
pooblaščenega zdravnika tako delo poslabšalo zdravstveno stanje
2)
LAHKO ZAHTEVA
POSREDOVANJE INŠPEKCIJE DELA
3)
KDAJ LAHKO DELAVEC
ZAPUSTI DELOVNO MESTO?
Samo v
primeru neposredne ali neizogibne nevarnosti
Predstavnik delavcev je sindikat.
Dolžnosti delavcev
-
upoštevati
predpisane varnostne ukrepe
-
uporabljati
predpisana OVS
-
odzvati se na
zdravstvene preglede (periodični pregledi)
-
obveščati
delodajalca o vsaki pomankljivosti, škodljivosti, ali drugem pojavu pomembnem za
varnost in zdravje pri delu
-
sodelovati z
delodajalcem in delavci zadolženimi za VPD za uspostavitev varnosti in izvedbo ukrepov, ki jih je zahtevala
inšpekcija dela