Besedotvorje
Vrste
tvorjenk:
Sestavljanka (predpona, enodelna besedotvorna
podstava) pračlovek
Izpeljanka (pripona in enodelna BP)
meščanka
Zloženka (medpona in dvodelna BP) krvodajalec
Sklop (brez glasovnega obrazila in
večdelna BP)
seveda, petindvajset
Vrste
obrazil:
Leva oz. predpona
(pra-)
Desno oz. pripona
(-ka)
Vmesno oz. medpona
(-o-)
Sestava
tvorjenk:
Besedotvorna
podstava-okrjena beseda
brez končnic (sad-)+obrazilo (-je)
Sad-je
Avt-o-cesta
Sam-o-stoj-en
Pra-mati
Krv-av
Krvav-eti
Uč-itelj
Miz-a
Knjižn-ica
Pra-mati
Besedotvorna
podstava je lahko enodelna ali večdelna (dvodelna)
Nastanek
tvorjenk:
Tvorjenke
delamo iz skladenjske podstave (besedna zveza). Besede v tej zvezi so lahko
priredno (enakovredne) ali podredne(neenkaovredne)
Podredna
zložena skladenjska podstava sestoji iz dveh delov- iz jedra in določila
(ta, ki gloda), priredno zložena pa iz več jeder (balti in slovani)
Koraki
nastajanja:
1)
Izbira
skladenjske podstave
2)
Izberemo
polnopomensko besedo (mora imeti pomen), s katero bomo delali novo besedo
3)
Določimo
besedotvorno podstavo (izzvamemo končnico)
4)
Določimo
obrazilo (predpono, pripono, medpono)
5)
Pravilno
razvrstimo vse dele
6)
Vse
združimo (odpravimo morfenski piv, popravimo naglas)
1)
skupni
delavec
2)
delavec
3)
delavec-
4)
delavec-so
5)
so-delavec
6)
sodelavec
jedro
skladenske podstave lahko opazujemo z dveh plati: s pomenske in besedovrstne
pomenski:
abstraktna
jedra- nedoločni,
splošni, pojmovni pomen
pojmovni pomen
izražamo s prabesedami, npr. bitje(ta, ki), stvar (to, kar), naprava (to, s
čimer), prostor (to, kjer), dejanje (to,da), lastnost (tak, ki), kar
pomeni da so abstraktna jedra pogosto zaimenska. Bitje/ta, ki zdravi
konkretna
jedra- določni,
posamezni, predmetni pomen
predmetni/določni
pomen pa izražamo z natačnim poimenovanji posameznih bitij, stvari, dejanj
(angel, zdravnik, mehur, delavec)
besedovrstni:
sam. beseda
(zdravnik, to/ta) to, kar je na tleh- pritliičje
prid. beseda
(nizek, tak) tak , ki je od mojce- mojčin
glagol
(kihniti, delati) večkrat kihniti- kihati
prislov (tako,
tja) tja, kjer je dom- domov
ko izpeljujemo
moška imena, se končujejo na ov, če pa se končajo na c, ćž,
š, dž, j, se končajo na ev.
Rečenica:
lije kot iz škafa
Reklo: božja
dekla
Števnik
Stotice skupaj
Tisočice
narazen
Pet miljonov
tri tisoč dvesto petnajst